Srečanja
Rilkejeva pot 2011
Za nami je naporen, a fantastičen dan. Začel se je že ob petih, s hladnim tušem in skodelico mleka. Vsi veseli in polni energije smo se usedli v avto ter se odpravili na pot proti Primorski.
Prva točka na našem planu je bil naravni park Rakov Škocjan, kjer smo si ogledali dva naravna kamnita mosta in Zelške jame. Oboje je bilo naravnost impresivno! Poleg tega je bilo v jamah tudi prijetno hladno. :D
Iz Rakovega Škocjana smo se odpeljali v Postojno, kjer smo se založili s hrano, nato pa nadaljevali proti Sežani, kjer smo prečkali mejo z Italijo. V Italiji smo se zapeljali v obmorsko mestece Sesljan (Sistiana), tam parkirali in se odpravili na kratko, a lepo Rilkejevo pot nad Devinskimi stenami, ki se dvigajo iz morja tudi do 200 metrov visoko. Pot se konča pred Devinskim gradom. Storili smo le eno napako, in sicer, da smo se na pot odpravili okoli enih popoldne. Vročina je bila skoraj neznosna, edini balzam je bil hladen veter iznad morja. Ko smo prišli nazaj v Sesljan, smo se odločili za spremembo načrta. Prepešačiti bi morali še nekoliko daljšo Napoleonovo pot (Strada Vicentina) med krajema Opčine in Prosek, vendar smo sklenili, da to naredimo ob bolj primernih razmerah, recimo jeseni.
V garmina smo vnesli novo lokacijo, Koper. Parkirali smo pri Žusterni, se preoblekli v kopalke in skočili v morje. Kakšno olajšanje! Okus po slani vodi smo popravili s pivcem, potem pa smo odpravili v center mesta na večerjo.
Po picah in pivu smo se vsedli v avto, zapustili Koper in se odpeljali do Socerba, kjer smo ujeli sončni zahod nad Tržaškim zalivom. Na seznamu je bila tudi vasica Osp z znamenito plezalno steno, vendar je bil dan na žalost prekratek, da bi si lahko ogledali tudi to.